kultura

Poklonili so se mu z razstavo 

18.5.2018 | 08:00 | Besedilo in fotografije: R. N.

Razstava združuje različna slikarska in kiparska dela, ki so bila ustvarjena v različnih okoljih in tehnikah.

Pobudnica in avtorica razstave Maruša Stupica

Nekdanji direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik

Trebnje - V Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje so včeraj slovesno odprli razstavo z naslovom Apel podobo na ogled …, drugo v nizu letošnjega razstavnega programa galerije. Posvetili so jo dr. Zoranu Kržišniku, ki je kot likovni kritik, ravnatelj, žirant, član in predsednik številnih komisij pomembno zaznamoval slovenski in širši umetniški prostor, letos pa mineva 10 let od njegove smrti. »V Trebnjem je neprecenljiv njegov prispevek, ko je kot predsednik umetniškega sveta galerije štiri desetletja vodil in soustvarjal podobo zbirke naše galerije,« je dejala direktorica Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje, ki bdi tudi nad Galerijo likovnih samorastnikov, Patricija Pavlič.

Pobudo za razstavo je dala in jo postavila članica strokovnega sveta trebanjske galerije likovnih samorastnikov in dolgoletna Kržišnikova življenjska sopotnica Maruša Stupica. Zasnovala jo je z deli iz njegove zapuščine skupaj še z nekaterimi deli iz zbirke Galerije likovnih samorastnikov. »S to razstavo se želimo pokloniti njegovemu prispevku naši galeriji,« je dejala Pavličeva. Razstava slavi umetnost, ponuja izhod iz tehnizirane in standardizirane realnosti, spačenega – virtualnega sveta in se vrača k človečnosti, lepoti in izpovednosti, dodaja.

Predstavljajo se izbrani mojstri, predstavniki sodobne likovne umetnost ter domači in tuji umetniki. Razstava združuje različna slikarska in kiparska dela, ki so bila ustvarjena v različnih okoljih in tehnikah. »Razstava je intimna, zgodovinska in hkrati aktualna,« je dejal Mitja Rotovnik, nekdanji direktor Cankarjevega doma in prijatelj dr. Kržišnika.

Ta je leta 1947 postal upravnik Moderne galerije, desetletje zatem je postal njen ravnatelj in jo je vodil vse do leta 1986. Bil je pobudnik in gonilni motor grafičnega bienala, ki ga je razvil v enega najbolj prepoznavnih dogodkov v mednarodnem prostoru. Prvi bienale se je začel 3. julija 1955. Ob nastanku Tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem je leta 1968 prepoznal skrite potenciale - štiri desetletja, vse do smrti 3. julija 2008, je vodil umetniški svet, ki je odločilno vplival na razstavni program in vstop trebanjske zbirke naive v mednarodni prostor.

Zvesto je spremljal umetnike, usmerjal njihov umetniški razvoj in odločilno vplival na ugled tako Mednarodnega grafičnega likovnega centra, pod okrilje katerega je preselil grafični bienale, kot tudi Galerije likovnih samorastnikov Trebnje. »Neizprosen je bil tudi pri vrednotenju samorastniškega likovnega ustvarjanja, ko je šlo za njegovo predstavljanje doma in na tujem,« je povedal Rotovnik. Zvesto je spremljal umetnike, usmerjal njihov umetniški razvoj.

Kot so zapisali v publikaciji ob odprtju razstave, je njegovo delo »nenadomestljivo prispevalo k razvoju in uveljavitvi Mednarodnega tabora likovnih samorastnikov v mednarodnem prostoru ter oblikovanju zbirke Galerije likovnih samorastnikov Trebnje«.

‹ nazaj