novice

Referenduma o azilnih domovih ne bo, zavrnjena tudi novela zakona

26.4.2024 | 07:50 | STA; M. K.

Ljubljana - Državni zbor je zavrnil predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov, ki so jih vložili v SDS. Državljani se torej o zaupanju v vlado, nastanitvah migrantov in ureditvi obveznega testiranja funkcionarjev na prepovedane droge ne bodo izrekali na referendumu.

O azilnem domu na Obrežju brežiška občina ne bo (so)odločala. Namera je sicer naletela na popolni lokalni odpor; tako so krajani proti domu protestirali na izredni seji brežiških občinskih svetnikov. (Foto: arhiv DL; M. L.)

Poslanci SDS so med drugim predlagali razpis posvetovalnega referenduma o nastanitvah migrantov. Po predlogu bi se referendumsko vprašanje glasilo: "Ali ste za to, da se v Republiki Sloveniji gradijo novi azilni domovi in njihove izpostave za nastanitev nezakonitih migrantov?", v SDS pa so ga vložili po vladni odločitvi o vzpostavitvi izpostav azilnih domov na Obrežju in v Središču ob Dravi.

"Dejstvo je, da azilni dom in prisotnost migrantov povečuje varnostno tveganje in zmanjšuje občutek varnosti, ki je ena izmed najpomembnejših človekovih potreb," je v obrazložitvi predloga dejal poslanec SDS Andrej Kosi. Gradnja azilnih domov je po njegovih besedah poseg, ki ima velik vpliv na življenje tamkajšnjih prebivalcev, zato je predlog za posvetovalni referendum upravičen. Predlog so podprli tudi v NSi, kjer menijo, da nezakonite migracije pomenijo tveganje za varnost, je dejala Čadonič Špelič.

Po mnenju vlade pa je takšno referendumsko vprašanje nedopustno. Po pojasnilih državne sekretarke na notranjem ministrstvu Tine Heferle je zagotavljanje nastanitvenih kapacitet ter oskrba migrantov obveznost države, zato je referendumsko vprašanje v nasprotju z mednarodnopravnimi obveznostmi Slovenije in z ustavo.

Takšen referendum je nedopusten iz več zelo pomembnih razlogov, je poudarila tudi poslanka Svobode Tereza Novak. "Ko je nekdo pripravljen kršiti ustavni red zaradi pridobivanja političnih točk, je temu treba zelo jasno reči ne in poslanska skupina bo rekla ne," je dodala. "S tem predlogom je vse narobe," pa je v imenu poslanske skupine Levice izpostavila Nataša Sukič. Vprašanje je namreč zavajajoče, nejasno in predstavlja resen poseg v pravice oseb, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do azila. V SD stališča poslanske skupine niso predstavili.

Za razpis referenduma o nastanitvah migrantov je glasovalo 28, proti pa 49 poslancev.

DZ zavrnil predlog za uvedbo soglasja občin glede nastanitve migrantov

DZ je z 28 glasovi za in 49 proti zavrnil tudi predlog novele zakona o lokalni samoupravi, ki so jo prav tako vložili poslanci SDS. Z njo so želeli uvesti predhodno soglasje občine glede nastanitve migrantov ali vzpostavitve azilnega doma, a bi s tem po mnenju vlade in koalicije porušili razmerja med pristojnostmi organov lokalne samouprave in državnih organov.

Predlog novele zakona o lokalni samoupravi bi uvedel obvezno soglasje občinskega sveta pred sprejemom sklepa vlade o nastanitvi migrantov ali vzpostavitvi azilnega doma ali njegove izpostave na območju občine. V SDS so ga vložili po odločitvi vlade, da na Obrežju in v Središču ob Dravi organizira izpostavi azilnega doma.

V SDS so namreč prepričani, da sklep vlade o organiziranju začasnih izpostav predstavlja visoko varnostno tveganje za lokalne prebivalce, poleg tega pa se vlada z njimi o tem ni pogovarjala. Po besedah poslanca SDS Branka Grimsa bi bilo samoumevno, da vsaka vlada o kateri koli rešitvi, ki zadeva lokalne skupnosti, išče soglasje teh lokalnih skupnosti. S sprejemom novele bi imela lokalna skupnost po njegovih besedah učinkovito možnost zaščite pred samovoljo državne oblasti.

Poleg poslancev SDS so predlog podprli še v NSi, saj po besedah Jožefa Horvata "poslušajo glas lokalnih skupnosti".

Po drugi strani pa predlog ni naletel na podporo vlade in koalicijskih poslanskih skupin. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Jureta Trbiča bi namreč s takšno rešitvijo organ lokalne skupnosti posegel v pristojnost in tudi dolžnost države, da izvrši svoje zakonske obveznosti. K predlogu je sicer imela pripombe tudi zakonodajno-pravna služba, ki je opozorila, da gre pri tem vprašanju za državno pristojnost, in ne pristojnost lokalne skupnosti.

Podobnega mnenja so v koalicijskih poslanskih skupinah. V Svobodi poudarjajo, da je predlog v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Slovenije, posega v pristojnost vlade, je nekonsistenten z dosedanjo pravno ureditvijo, po besedah Tineta Novaka pa je predvsem namenjen blokadi vzpostavitve azilnih domov. Po besedah poslanke Levice Nataše Sukič pa bi podelitev te pristojnosti občinskim svetom pomenila hud odklon od ustave, ki določa podlago za izvirne pristojnosti občin.

Trije posvetovalni referendumi 9. junija

Je pa Državni zbor razpisal posvetovalne referendume o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu ter o rabi konoplje. Referendumi bodo potekali 9. junija, sočasno z volitvami v Evropski parlament. Roki za referendumska opravila bodo začeli teči 6. maja.

Državljani bodo imeli torej 9. junija priložnost, da izrazijo svoje mnenje o treh temah. V zvezi s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bodo odgovarjali na vprašanje: "Ali se za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?"

Pri referendumu o rabi konoplje bosta vprašanji dve: "Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelovanje konoplje v medicinske namene?" ter "Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?".

Tretje referendumsko vprašanje se bo glasilo: "Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslancev?".

Odloki o razpisu referendumov so bili danes izglasovani z glasovi poslancev Svobode in Levice. Za izvedbo referendumov hkrati z evropskimi volitvami so se zavzemali v Svobodi, tudi zato, ker računajo, da bodo s tem na volišča privabili več ljudi. Glasove so prispevali tudi v Levici, kot so pojasnili, iz pragmatičnih razlogov. V opozicijskih SDS in NSi so glasovali proti odlokom o razpisu referendumov, v SD pa so se glasovanja vzdržali.

Datum referendumskega odločanja pa ni bil v celoti koalicijsko usklajen, saj se z njimi niso strinjali v SD, kjer menijo, da bodo teme referendumov zasenčile evropske teme. Zato so k predlaganim odlokom vložili dopolnila, s katerimi bi datum izvedbe referendumov zamaknili na 24. november. Enaka dopolnila so vložili v NSi, DZ pa je na včerajšnjem glasovanju vsa zavrnil.

Mnenja so se sicer razlikovala tudi o sami vsebini referendumskih vprašanj. Medtem ko so jih podpirali v Svobodi in Levici, pa so imeli nekaj pomislekov glede ustreznosti oz. jasnosti vprašanj tudi v koalicijski SD. Še bolj kritični so bili v opozicijski SDS in NSi, kjer razmišljajo, da bi na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti odlokov o razpisu referendumov o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o uporabi konoplje.

Predlog za razpis referenduma o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so sicer vložile vse tri koalicijske stranke, predloga za druga dva referenduma pa le poslanci Svobode.

‹ nazaj