šport

Po poteh Štukljeve dediščine: Začetek nekega rivalstva

16.6.2018 | 15:10 | Boris Blaić

Matjaž Smodiš in Simon Petrov leta 1994 na treningu v gimnazijski telovadnici. Matjaž je bil takrat kadetski, Simon pa mladinski reprezentant. (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Novomeški košarkarji so v začetku 70. let prejšnjega stoletja dobili prvega sponzorja – Novoteks, malo kasneje, do leta 1975, pa je bila ob dveh telovadnicah (OŠ Grm in Bršljin) zgrajena še mestna športna dvorana – Marof. Z boljšimi pogoji za delo so se začeli vrstiti tudi prvi večji uspehi. Leta 1977 so Novomeščani prvo slovensko košarkarsko ligo končali na drugem mestu in se nato skozi kvalifikacije na veliko presenečenje vseh prebili v drugo zvezno ligo.

Nova uprava, na čelu z nekdanjim igralcem Slavkom Medletom in tehničnim vodjo Janezom Prijateljem, se je z vsemi močmi vrgla na delo, da bi lahko ekipa nemoteno tekmovala v 2. ZKL. Kljub vsem naporom je KK Novo mesto v sezoni 1977/78 osvojil 10. mesto, kar je ob reorganizaciji pomenilo izpad iz lige. Vrnitev v 2. ZKL v sezoni 1978/79 ni uspela, kar je bilo za upravo, trenerja in igralce precejšnje razočaranje. V tej sezoni so ekipo sestavljali S. Kovačevič, Župevec, Munih, P. Seničar, S. Seničar, Plantan, Cerkovnik, Beg, Fuis, Ivančič, Besednjak in Šupič, trener pa je bil Jože Splichal.

Zaradi nesoglasij v pretekli sezoni je uprava kluba obstajala le še na papirju. V sezoni 1979/80 sta ekipo kot trenerja prevzela Slavko Kovačevič in Dare Pucelj, ekipa pa je v 1. SKL zasedla 4. mesto, kar jo je ob vnovični reorganizaciji ponovno vodilo do tekmovanja na zvezni ravni. V sezoni 1980/81 je ekipo prevzel Dare Pucelj, saj je Slavko Kovačevič odšel na služenje vojaškega roka. Novomeščani pa so v 2. ZKL s polovičnim izkupičkom zmag in porazov osvojili 7. mesto.

Prvič slovenski prvaki

V naslednji sezoni, 1981/82, so na služenje vojaškega roka odšli trije člani prve peterke. Prišlo je do menjave generacij. Nastopali so v glavnem mladinci in tudi kadeti, od katerih so najbolj izstopali Golobič, Skube in Bajc. Na koncu so košarkarji osvojili 11. mesto v 2. ZKL in ponovno izpadli, a ekipa je z igrami dokazala, da je pred njo lepa prihodnost.

V sezoni 1982/83 je na trenerski klopi Dareta Puclja zamenjal Slavko Kovačevič. Mladi igralci so pokazali ves svoj talent in premočno osvojili naslov republiškega prvaka, lovoriko, ki je v klubskih vitrinah do takrat še niso imeli.

V sezoni 1983/84 sta ekipo za eno leto zapustila Plantan in Bajc, ki sta odšla na služenje vojaškega roka. Ostali mladi igralci so večinoma študirali v Ljubljani in niso redno trenirali, posledica pa je bil vnovičen izpad iz 2. ZKL. V klub se je vrnil trener Jože Splichal.

Ekipa je v sezonah od 1984/85 do 1988/89 nastopala v 1. SKL in se uvrščala med 4. in 10. mestom. V zadnji sezoni, 1989/90, so Novomeščani pristali na zadnjem, 12. mestu in izpadli iz lige. Klub je zapadel v eno svojih najglobljih kriz in skoraj razpadel, a košarka je do takrat na Dolenjskem pognala že močne korenine in le vprašanje časa je bilo, kdaj se bo spet vrnila.

Vrnitev odpisanih

Leto 1992 je bilo prelomno leto v novejši zgodovini novomeške košarke. Igralci, ki so v preteklosti že igrali za novomeški klub, so ga spet postavili na noge. Poleg tega, da so ponovno zaigrali, so si razdelili še organizacijske in druge naloge. Ustanovljen je bil Košarkarski klub Novo mesto 92, ki sta ga sestavljali dve organizacijsko ločeni sekciji – mladi in starejši. V okviru sekcije mladih so redno vadili in nastopali pionirji, kadeti in mladinci, v okviru sekcije starejših pa so za člane trenirali in igrali: Beg, Plantan, Vučkovič, Cerkovnik, Munih, P. Seničar, Lalič, Peljhan, Župevec, Balažic, S. Seničar, Bajc, Kek, Kosmina, Cujnik, Pintar in Lenart.

Obe sekciji, ki sta bili finančno ločeni, sta vodila upravna odbora. Klub se je financiral delno iz sredstev, ki mu jih je dodelila novomeška športna zveza oz. novomeška občina, v veliki večini pa je moral za svojo dejavnost sredstva zbrati pri pokroviteljih.

V sezoni 1992/93 je članska ekipa nastopala v Območni slovenski košarkarski ligi – zahod 1 in po razigravanju osvojila 1. mesto ter se uvrstila v 2. SKL – zahod, kjer je v naslednji sezoni osvojila 6. mesto, kar je bilo za malenkost premalo za napredovanje. Za ekipo so igrali isti igralci kot v minulih dveh sezonah, od mladih pa se je začel uveljavljati Simon Petrov, že v naslednji sezoni, v kateri si je moštvo gladko izborilo napredovanje v A2 SKL, pa se je v člansko ekipo uvrstil tudi takrat komaj 14-letni Matjaž Smodiš.

V sezoni 1995/96 je članska ekipa nastopala v A2 SKL. Igrali so isti igralci kot prejšnjo sezono, ekipa pa se je okrepila s Primožem Samarjem in Leonom Stipaničevim, ki je bil prvi igralec s statusom tujca v ekipi. Ekipa, ki jo je vodil Slavko Seničar, je osvojila odlično 3. mesto.

S Krko v Evropo

Po dveh sezonah v A2 SKL se je ekipi po napornih treningih, vztrajnosti ter ob podpori zvestih gledalcev v sezoni 1996/97 uspelo uvrstiti v A1 SKL. Ekipo so sestavljali: Bordelius, Samar, Stipaničev, S. Petrov, M. Petrov, Smodiš, Bajc, Vučkovič, Lučev, Novina, Rusič, Jazbec in Oštir, trenerja pa sta bila Slavko Seničar in Slavko Kovačevič. Cilj iz leta 1992 je bil torej v petih letih dosežen – iz najnižje lige se je klub prebil v slovensko elitno tekmovanje. Klub je dobil generalnega sponzorja – Krko, tovarno zdravil, in se po njem poimenoval.

V sezoni 1997/98 je Krka naredila velik korak naprej, ki je peljal v profesionalizacijo kluba. Ekipo so okrepili Jevtovič, Stevič, Plevnik in Grum ter trener Živko Ljubojevič. Že v prvem letu nastopanja je Krka v prvi ligi osvojila 4. mesto, v pokalnem tekmovanju pa je bila tretja, s čimer si je priborila pravico do nastopa v pokalu Radivoja Korača. Matjaž Smodiš je bil tisto leto eden najboljših reprezentantov Slovenije do 22 let, ki je na evropskem prvenstvu na Siciliji osvojila srebrno medaljo.

V sezoni 1998/99 je Krka osvojila 3. mesto v državnem prvenstvu, v pokalu Radivoja Korača pa je v 1/16 finala zaigrala proti Barceloni, kasnejši zmagovalki tekmovanja. Za Krko so tisto leto igrali Jevtovič, Samar, Petrov, Smodiš, Grum, Nakič, Ščekič, Meluš, Balažic, Taraniš, Eržek, Ivaškovič, Stipaničev, Gliha in Majerle. Med sezono je trenerja Ljubojeviča zamenjal Ivan Sunara, Krka pa si je tisto leto izborila tudi nastop v pokalu Saporta.

Sezona 1999/2000 bo v klubsko zgodovino za vedno ostala zapisana z zlatimi črkami, saj je Krka prvič osvojila naslov državnega prvaka. V polfinalu končnice so krkaši senzacionalno izločili Union Olimpijo, ki je tistega leta zaigrala v četrtini finala evrolige, potem pa so v finalu premagali še Pivovarno Laško. Krka je s tem postala prvi klub, ki je v samostojni Sloveniji prekinil vladavino Olimpije na domači sceni, takrat rojeno rivalstvo pa traja še danes.

Članek je bil objavljen v 22. številki z dne, 31. maj 2018.

‹ nazaj