dolenjska

Plenk, je naredilo. Situla!

21.6.2018 | 12:15 | Igor Vidmar

Simon je zasadil kramp v grob. (Foto: I. Vidmar)

Negovska bronasta čelada

Borut Križ

Petra Stipančič

Novo mesto - Plenk, je naredilo, ko je Simon Bobnar, izkušeni restavrator Dolenjskega muzeja, v torek proti koncu delovnega časa s krampom zakopal v grob številka 3 iz gomile 66. "Situla!" je zavpil ves vzhičen, arheologi in vsi drugi, ki ta mesec sodelujejo pri arheoloških izkopavanjih na Kapiteljski njivi, pa so spustili vse iz rok in pritekli gledat, s čim jih je tokrat presenetilo eno najbogatejših arheoloških najdišč v Evropi.

"Ni situla, negovska čelada je," je strokovno ugotovila arheologinja Petra Stipančić, vodja izkopavanj Borut Križ pa je le nejeverno zmajeval z glavo, češ da negovska čelada pa že ne more biti. Zadnjo in obenem edino lepo ohranjeno bronasto negovsko čelado je v Novem mestu našel njegov predhodnik Tone Knez leta 1968 v grobu IV/3.

Potem so novomeški arheologi v petdesetih letih med izkopavanji na območju Novega mesta našli le še eno izredno slabo ohranjeno negovsko čelado in upanja, da bi prišli še do kakšne v izredno agresivni kisli zemlji praktično ni bilo več, zato je bil Borut Križ ob Simonovi najdbi tako skeptičen. "V osemdesetih leti smo na območju Slovenije našli le štiri negovske čelade, ta je peta," je povedal.

A je imela Petra prav, bila je negovska čelada in to tako dobro ohranjena, kot bi jo nekdo tja zakopal lani, kar je glede na zaradi intenzivnega gnojenja in škropljenja ter kislega dežja sicer zelo močno načetih najdb na Kapiteljski njivi, precej nenavadno.

"Čelada se je kljub vsem škodljivim vplivom tako dobro ohranila, ker je bila nad njo kamnita plošča in očitno je bazični apnenec posrkal vase in nevtraliziral vse kisle snovi, kar bi lahko načele čelado," je povedala Stipančićeva.

Poleg čelade so arheologi v knežjem grobu, ki se je nahajal v središču gomile številka 66, našli še eno izjemno najdbo, izjemno dobro ohranjeno bogato poslikano keramično posodo, tako imenovani apulski krater, ki je v naše kraje najverjetneje prišla prek morja iz Apulije. Take posode na Kapiteljski njivi še niso našli, dokazuje pa, da gre za grob zelo pomembnega člana tedanje skupnosti. V grobu, gre za skeletni grob iz IV. stoletja pred našim štetjem, so poleg tega našli še več kovinskih predmetov, je povedal vodja izkopavanj Borut Križ.

V neposredni bližini omenjenega knežjega groba so te dni odprli še dva precej starejša žarna groba, ki sodita v bronasto dobo oziroma v 8. stoletje pred našim štetjem. Obložena sta s kamenjem, v njih pa so našli zelo lepo ohranjeni žari. Letos so novomeški arheologi do sedaj izkopali deset grobov, v naslednjih dneh pa bodo izkopavanja nadaljevali proti dolini, saj želijo ugotoviti, do kod sploh sega grobišče.

‹ nazaj