dolenjska

Baragovo življenje vpeto v čipko

19.1.2019 | 17:00 | Besedilo in fotografije: R. N.

Razstavo so odprli (z leve proti desni): vodja klekljarske skupine Žnurce Marija Prosenik, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem Nataša Polajnar Frelih in trebanjski župan Alojzij Kastelic.

Na razstavi so izjemna dela klekljaric.

Številni so si jo z zanimanjem ogledali.

Trebnje - V Trebnjem so danes dopoldan odprli razstavo, ki so jo poimenovali Baragovo življenje, vpeto v čipko. Vanjo je vključenih več kot 600 edinstvenih umetnin domačih klekljaric, ki so odmevne trenutke življenja Friderika Ireneja Barage prepredle s čipko. Razstava bo v Trebnjem na ogled do 20. februarja, v prihodnjih mesecih pa bo gostovala tudi v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični.

»Lani ob 150-letnici Baragove smrti smo se odločile, da bi pripravile razstavo, s katero bi skozi čipke prikazale njegovo življenje in delo,« je dejala Marija Prosenik, vodja klekljarske skupine Žnurce, ki deluje v okviru trebanjskega kulturnega društva. Vsi, ki so si že ogledali razstavo, so se lahko na lastne oči prepričali, da gre za izjemne umetnine, ki so nastale pod prsti spretnih rok klekljaric, ki so v izdelke vložile ogromno prostega časa. »To nam je v veselje. Ko smo dobile idejo za določeno čipko, smo jo dale narisati na papir in nato začele z delom.«

Omenjena razstava je osrednji dogodek projekta Eno je potrebno – Baraga in čipka kot niti sodelovanja (BA-ČI), pri katerem sodeluje tudi občina Trebnje. V okviru projekta so že lani pripravili vrsto dogodkov, povezanih z Barago, med drugim so razvili tudi edinstveno slaščico, ki so jo poimenovali Baragova rezina. Tudi v letošnjem letu pripravljajo številne dogodke, med drugim se bo zvrstilo več medgeneracijskih klekljarskih delavnic, pripravili pa so tudi nagradni literarni natečaj Zgodba o dobrih ljudeh. Zbiranje kratkih zgodb o izjemnih posameznikih, ki so tudi mimo širše prepoznavnosti naredili kaj izjemnega, bo potekalo do 30. aprila, strokovna komisija pa bo izbrala najboljšo zgodbo, ki bo prejela bogato nagrado. Namen projekta BA-Či je spodbujanju socialnega vključevanja ranljivih skupin.

Ravno danes mineva 151 let od smrti Barage. Pred odprtjem razstave je ob 10. uri v župnijski cerkvi v Trebnjem potekala slavnostna maša, ki jo je daroval upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran, nato pa so v bližnjem kulturnem domu pripravili še prireditev, na kateri so Trebanjci osvetlili znana in malo manj znana dejstva o življenju Barage, ki se je leta 1797 rodil v manjši podeželski graščini v Mali vasi pri Dobrniču. Na prireditvi, ki jo je povezoval Luka Bregar, so nastopili člani skupine P.L.i.N, dramski igralec Marko Plantan, tenorist Diego Barrios Ross, oktet Lipa in članici Glasbene šole Trebnje.

Trebanjski župan Alojzij Kastelic je v svojem govoru dejal, da je vesel, da je bila dvorana kulturnega doma tako polna. »Baraga vse kliče na pot višjega zavedanja, na pot sočutja do ljudi, stran od materialnih povzpetnikov, stran od tega da hrepenimo samo po materialnih dobrinah,« je dejal Kastelic, ki je ob tem pohvalil vse, ki so kakorkoli povezani s projektom. »Naredili ste izjemno delo, ki bo odzvanjalo še v naslednjih letih. Našega Barago bo to postavilo še na višji pedestal. Upam, da bo kmalu proglašen za svetnika in da bomo tudi s tem projektom, k temu kaj pripomogli,« je še dodal župan, ki je ponosen, da na tak način negujejo in ohranjajo spomin na izjemnega rojaka.

Baraga se je potreb v misijonskih pokrajinah odločil za pot v ZDA, kamor je prispel leta 1830. Med drugim je deloval na severovzhodni obali Michiganskega jezera pri Indijancih rodu Ottawa. Naučil se je njihovega jezika in sestavil slovar ter slovnico.

Leta 1835 je odšel na južno obalo otoka La Pointe, kjer so bivali Indijanci rodu Očipve in kjer je Baraga napisal več knjig, med temi knjigo Zgodovina, značaj, šege in navade severnoameriških Indijancev. 

Leta 1843 se je preselil v novo misijonsko postojanko v L'Ans, kjer je postavil vas za preganjane Indijance. Papež Pij IX. ga je leta 1853 imenoval za apostolskega vikarja in škofa v Cincinnatiju. V Marquettu v ZDA je umrl 19. januarja 1868. Tam so ga tudi pokopali.

‹ nazaj