Zapuščeni konji so poginjali od lakote

15.6.2019 | 09:00

Jože Klemenčič (levo) in Franc Krošelj sta obdolžena mučenja živali. (Foto: B. B.)

S posestva Vitacel je veterinarska inšpekcija leta 2017 odpeljala še zadnje konje. (Foto: B. B.)

Kobila Ana Pan Vita je bila ob prihodu v zavetišče povsem shirana. (Foto: Društvo za zaščito konj)

Brežice - Posestvo Vitacel iz Cundrovca je nekoč veljalo za največji center za vzrejo in trening kasaških konj v Sloveniji. V najboljši letih je bilo na njem več kot 500 živali, a družba, ki jo vodi Jože Klemenčič, je pred desetletjem zabredla v globoke težave.

Družba Vitacel, ki se je nekateri spomnijo tudi kot nekdanje najemnice obrata za proizvodnjo celuloze v Krškem, je začela v finančni stiski konje prodajati, a nekateri so ostali in zanje se takrat začela kalvarija. Živeli so namreč v velikem pomanjkanju hrane in vode ter praktično brez veterinarske in kovaške oskrbe. Informacije, da se živalim na posestvu godi zelo slabo, so začele curljati če leta 2011, a pristojni organi vrsto let niso ukrepali. Sodu je izbil dno šele pogin žrebeta oktobra 2017, za katero so na patologiji Veterinarske klinike v Ljubljani ugotovili, da je poginilo zaradi notranjih zajedavcev in lakote. S klinike so spisali prijavo na inšpektorat, ki je nekaj dni pozneje odvzelo 12 preostalih živali in jih predalo v oskrbo Društvu za zaščito konj.

Zaradi suma kaznivega dejanja mučenja živali sta pred sodnika brežiškega okrajnega sodišča Almirja Kurspahića konec maja stopila direktor družbe Vitacel Jože Klemenčič in nekdanji zaposleni Franc Krošelj. Ta sicer pravi, da s posestvom in konji že vrsto let nima nič. »Leta 2011 sem dal odpoved, ker mi je podjetje dolgovalo osem plač. Pozneje, ko je bil na posestvu uveden stečajni postopek, me je, ker živim blizu, stečajni upravitelj pooblastil, naj občasno odklenem posestvo, ko so pripeljali krmo in vodo za konje. Nikakor pa nisem bil skrbnik konj, kot trdi Klemenčič,« pravi Krošelj.

Kdo je bil na posestvu za kaj odgovoren, bo pokazala glavna obravnava, na kateri bo zaslišanih precej prič, tožilstvo pa obdolženima očita, da od poletja 2016 do oktobra 2017 na posestvu Vitacel v Cundrovcu vsaj 17 konjem nista zagotavljala zadostne krme in pitne vode ter veterinarske in kovaške oskrbe. Zaradi tega so bili vsi konji močno shujšani oz. že kar shirani, polni brazgotin in z razklanimi kopiti. Kobila Ana Pan Vita je zaradi slabe oskrbe ostala trajno pohabljena, štirje konji pa so med novembrom 2016 in oktobrom 2017 zaradi shiranosti poginili.

Za kaznivo dejanje mučenja živali, ki ima za posledico njen pogin ali trajno pohabljenje, kazenski zakonik predvideva kazen do treh let zapora. Poleg očitkov o mučenju živali se bo moral direktor Vitacela Jože Klemenčič zagovarjati še zaradi oškodovanja tujih pravic, saj naj bi junija 2017, tik pred javno dražbo, ki jo je zaradi poplačila upnikov razpisalo ljubljansko okrajno sodišče, dal s posestva odpeljati prikolico za prevoz konj. S tem je onemogočil izvedbo dražbe in delno poplačilo upnika Borisa Cvetkoviča. Za očitano kaznivo dejanje je zagrožena denarna kazen ali zapor do enega leta.

Sojenje, ki se bo z zaslišanjem prič nadaljevalo 21. junija, bi se lahko dodatno zapletlo tudi zaradi zdravstvenega stanja Jožeta Klemenčiča. Njegova zagovornica Svetlana Vakanjac je namreč že na predobravnavnem naroku predlagala, naj sodišče angažira izvedenca, ki bi ugotavljal njegovo procesno sposobnost. Kot zase pravi Klemenčič, je psihološko tako slab, da niti do poštnega nabiralnika ne more, tako da mu sodišče vabila vroča prek zunanjega vročevalca. Sodnik Kurspahić je Klemenčiča ob tem opozoril, da mu bodo tovrstne stroške na koncu postopka zaračunali, ne glede na to, ali bo spoznan za krivega ali nedolžnega.

Članek je bil 6. junija objavljen v Dolenjskem listu.

Boris Blaić

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava