kultura

Najprej so Novomeščani hodili v Jugoslavijo

2.8.2019 | 21:00 | I. V.

Klemen Žun in Karmen Horvat, Žiga Virc in Kaja Cvelbar. (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Jugoslavija je bila tam, kjer smo Novomeščani konec šestdesetih oziroma na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja na Glavnem trgu dobili prvo Mercatorjevo blagovnico in je bil nazadnje tam Müller. Jugoslavija se je namreč imenoval prvi novomeški kino, v katerem so Novomeščani lahko pred natanko stotimi leti že gledali tedaj še neme filme, ki so v dolenjsko prestolnico iz Amerike sicer prihajali z večletno zamudo, a so bili ne glede na to za vse nekaj novega in posebna atrakcija.

O zgodovini novomeških kinematografov in aktualni novomeški filmski produkciji so se sinoči na Goginem odru v okviru Novomeških poletnih večerov pogovarjali raziskovalca kinematografije Klemen Žun in Karmen Horvat, režiser Žiga Virc in Kaja Cvelbar, ki pri založbi Goga skrbi za redno izhajanje revije Rast, katere zadnja tematska številka, ki jo je uredila Marina Katalenič, je bila posvečena prav filmu in kinematografiji.

Kinu Jugoslavija so na različni koncih mesta sledili Kino Meteor, Kino Dom, ki so ga odprli v tedanjem Sokolskem domu, Kino Krka v Prosvetnem domu, kjer je danes Anton Podbevšek Teater pa Kino doma JLA, ki se je konec sedemdesetih iz Narodnega doma preselil v novi Dom JLA, v stavbo današnjega Kulturnega centra Janeza Trdine. Začelo se je že prej, leta 1902, ko se je v Novem mestu zgodil prvi fotografični ugledni samogib, prvo znano filmsko projekcijo s standardnega filmskega traku pa naj bi leta 1909 prikazoval Fran Cerkvenič, lastnik potujočega Kinematografa Pathé.

Da se je v sto letih, odkar je začel v Novem mestu vrteti filme prvi kinematograf, marsikaj spremenilo meni Klemen Žun: "Pred vojno so bili na sporedu predvsem amaeriški filmi, po vojni pa so jih zamenjali ruski oziroma sovjetski. Če so nekoč filmi k nam prihajali z nekajletno zamudo se je ta čas z leti postopoma skrajševal, z digitalizacijo pa je prišlo celo do tega, da kakšen film vidimo tudi deset dni prej kot v ZDA. Marsikaj se je spremenilo, tudi plakati danes niso več tiskani, nadomeščajo digitalni na zaslonih."

Klemen Žun in Karmen Horvat sta izkoristila priložnost in predvsem starejše Novomeščane pozvala, naj jima pomagajo pri raziskovanju zgodovine novomeških kinematografov. Morda kdo še hrani kakšno staro vstopnico. Rada bi zvedela tudi kaj več o kinu na prostem, o katerem nimata dobrih informacij.

Da si režiserji želijo, da bi ljudje hodili filme gledat v kino, sami pa jih gledajo na televiziji, je na svojevrsten nesmisel opozoril Žiga Virc. "Filmarji filme še vedno delamo za kino, vendar se stvari spreminjajo in neumno bi bilo razmišljati, da bo vedno tako, kot je bilo. Evropa se na nekatere spremembe ni odzvala pravočasno in je zamudila čas, da bi vzpostavila slastno spletno platformo, kjer bi lahko dobili tudi evropske in slovenske filme. Lahko dobim katerikoli ameriški film, ne morem pa dobiti Kekca, če bi si ga rad pogledal. Če se danes sprašujemo, ali bo splet uničil kino, so se pred sto leti, ko je prišel kino v Novo mesto, prav tule Novomeščani spraševali, če bo kino uničil gledališče. Kino bo ostal, a nikoli več ne bo tak, kot je bil. Za današnjega človeka je kino svojevrstna prisila, v njem ne moreš filma malo ustaviti, da na telefonu pogledaš sporočilo ali greš v hladilnik iskat nekaj za pojest."

Žiga Virc je moral tudi tokrat odgovoriti na standardno vprašanje o mladem novomeškem filmskem valu, za katerega pravi da pravzaprav nima neke posebne osnove, saj so se novomeški režiserji mlajše generacije Klemen Dvornik, Rok Biček, Nejc Gazvoda in sam filmu približal vsak s svojega izhodišča in so si tudi po načinu ustvarjanja različni, je pa opozoril na določeno prednost manjšega mesta, v katerem mlad ustvarjalec na začetku poti lažje pride do priložnosti, da svoje delo pokaže javnosti in pride vzbudi pozornost, ob tem pa je posebej omenil nekdanji mladinski klub LokalPatriot. Pozornost nekoga pa je tokrat vzbudila tudi sama prireditev, saj so prijazni sosedje tudi tokrat poklicali policijo, ki je prireditelje obiskala še pred začetkom koncerta skupina Neomi pevke Saše Vipotnik, ki je zdaj tudi precej dolenjsko obarvana z basistom in mojstrom glasbene elektronike Dejanom Slakom in bobnarjem Markom Grubarjem.

Jutri ob 20. uri bo Gogin oder zasedel kriminal - o kriminalnih zgodbah v svojih delih se bodo s pisateljico Agato Tomažič pogovarjali Tadej Golob, Miha Mazzini in Mirt Komel. Vsi štirje so tudi Gogini hišni avtorji.

‹ nazaj