15. eko praznik v novomeški Qlandiji

20.6.2020 | 10:00

Kmetija Špehar s Hrasta pri Vinici je ponujala tudi moko.

Milan Mikolavčič iz Krškega je reden udeleženec eko sejma.

Kmetija Kerin z Rake

Novo mesto - Včeraj popoldne je v novomeški Qlandiji potekal tradicionalni, že 15. eko praznik, tradicionalni letni dogodek Združenja za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine. 12 let so ga organizirali na Glavnem trgu v Novem mestu, z začetkom obnove mestnega jedra so ga prekinili in tretje leto ga zdaj že pripravljajo v Qlandiji.

Veseli so, da se lahko prestavijo ljudem, sicer pa v združenju pogrešajo ekološko tržnico, ki je vsak petek potekala v dolenjski prestolnici, zdaj pa je ni več.

Na sejmu so sodelovale ekološke kmetije, članice združenja: Mikolavčič iz Krškega, Šelar - Črnugelj iz Metlike, Kerin iz Straže pri Raki, Špehar iz Hrasta pri Vinici, Ekološko čebelarstvo Pavlin iz Semiča, Semanarska hiša Amarant, Biodinamično društvo Ajda in Milena Trefalt - K naravi IBI namazi iz Ostrožnega pri Ponikvi.

Razstavljavci, pri katerih so se radi ustavljali obiskovalci trgovskega centra, poklepetali in se pozanimali o ekološki pridelavi, pa tudi kaj kupili, so ponujali proje pridelke in izdelke: zelenjavo - od brokolija, zelja, bučk, krompirja, solate, breskev, do vložene zelenjave, olj, moke, meda, propolisa, matičnega mlečka, ekoloških sadik, ter raznih namazov. Poskusiti je bilo mogoče celo veganske hrenovke in klobase.

Na voljo je bilo vse, kar pač kmetje s trudom in zavestjo o spoštljivem ravnanju z naravo in okoljem skrbno pridelujejo in izdelujejo - torej brez strupov in umetnih gnojil.

Ob pestri ponudbi je potekala tudi brezplačna izmenjava semen starih avtohtonih sort zelenjave, ki se jih je dalo zamenjazi z drugimi semeni iz zbirk semen pridelovalcev. To prispevak o ohranjanju pestrosti rastlin.

Marija Marinček vlogo predsednice združenja res opravlja zagnano.

Ekološko kmetijstvo se je pri nas začelo razvijati pred dobrimi 20 leti in tudi dolenjsko in belokranjsko združenje je staro dve desetletji. Kot pravi njegova predsednica Marija Marinček, ekološka pridelovalna iz Dolenjih Selc pri Dobrniču ter tudi predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije, s stanjem niso zadovoljni, ekološki kmetje še vedno veljajo za neke »posebneže«, res pa je, da se zanimanje po ekološko pridelani hrani veča.

Več o problematiki na področju ekološkega kmetovanja pa v tiskani izdaji Dolenjskega lista.

Besedilo in foto: L. Markelj

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava