Virčevi s Hudega - kmetija, ki je sčasoma postala podjetje

1.7.2020 | 11:15

Virčevi moški: Leopold ml. na traktorju starodobniku, levo Miha in desno Janez

Hudo - V Hudem, vasi pri Novem mestu, danes deluje le ena kmetija, še nedolgo pa jih je bilo osem. Ostali so Virčevi, ki imajo poleg kmetije še podjetje, dejavnosti pa so med seboj prepletene.

Korenine kmetije Virc segajo v leto 1924, zgodba, ki nekako pomeni začetek današnje usmeritve, pa se je začela leta 1969, ko so na kmetijo pripeljali prvi traktor. »Takrat je moj stari oče Leopold opravil prve storitve s strojem, predvsem oranje, že pred tem pa je storitve za druge opravljal s tako imenovano snopovezalko, strojem, ki je vezal žita v snope, prej pa še s konji. Prvi stroj, ki ga lahko uvrstimo med težko kmetijsko mehanizacijo, je žitni kombajn, ki ga je moj oče, Leopold ml., kupil leta 1989. V letih, ko sva z bratom Mihom odraščala, so se dodajale storitve s kmetijsko mehanizacijo, predvsem tisto, ki smo jo tudi sami potrebovali na naši kmetiji, in širitev obsega del je vodila, da sva z bratom leta 2007 ustanovila podjetje. Pred tem smo storitve s kmetijsko mehanizacijo izvajali prek strojnega krožka Novo mesto in nato dopolnilne dejavnosti na kmetiji,« je razvoj kmetije in podjetja v nekaj stavkih orisal Janez Virc. Danes imajo pet silokombajnov za siliranje trave in koruze ter dva kombajna za žita in koruzo, pa nekaj traktorjev in balirk. »Stroji so posledica povpraševanj po storitvah in politike, da smo prihranjeni denar vedno vlagali v novejše stroje,« je poudaril.

Kmetija je že skoraj štiri desetletja in bo tudi v prihodnje usmerjena v pridelavo mleka, ki ga vsak drugi dan oddajo od 1000 do 1200 litrov. V hlevu imajo 60 glav govedi, od tega je 30 krav molznic, obdelujejo pa 36 hektarjev zemlje, več kot pol je imajo v najemu.

PODJETJE DALO DELOVNA MESTA

Del težke kmetijske mehanizacije, ki jo imajo.

Leopold ml., gospodar kmetije, je že nekaj let upokojenec, sicer pa je tako kot soproga Zdenka vseskozi hodil v službo. Med drugim je delal v Pionirju, pozneje tudi v podjetju Zarja kot vzdrževalec. Delovna mesta je prinesla šele ustanovitev podjetja, v katerem sta zaposlena Miha in njegova žena Milena, Janez se vozi na delo v Domžale, seveda pa na kmetiji in v podjetju delajo vsi.

V podjetju zdaj izvajajo storitve s kmetijsko mehanizacijo po vsej Dolenjski in Beli krajini, pa tudi širše po Sloveniji, in sicer siliranje trave in koruze, žetev žit in baliranje, opravljajo zimsko službo, od posipavanja do pluženja in odvoza snega, ter servis težke kmetijske mehanizacije, ki je nastal na podlagi večletnih izkušenj s servisiranjem in vzdrževanjem lastnih strojev.

»Z razvojem novih storitev smo sklenili, da potrebujemo tudi zanesljivo in kakovostno dobavo repromateriala za naše stroje – folije, vrvice, mreže, tako da smo na noge postavili še trgovski del podjetja, ki smo ga dopolnili z zastopništvom specialnih kmetijskih strojev Kemper, Olimac in rezervnih delov. Tako imamo neposredno pot do proizvajalcev, kar pomeni, da smo dobro seznanjeni s trendi in da imamo tudi hitro dobavo rezervnih delov,« je poudaril Janez.

HUDO PIVO IN MOBILNE APLIKACIJE

Kmetija je usmerjena v pridelavo mleka.

Virčevi se širijo tudi na druge panoge prek novih projektov. Eden takšnih je domače pivo, ki ga proizvajajo v vasi Hudo. Vari ga Andrej Gačnik, mož Janezove in Mihove sestre Mojce, ki se s tem ukvarja že več let, lani pa se je odločil, da ga ponudi na trgu. Drugi se navezuje na njihove storitve s kmetijsko mehanizacijo, in sicer gre za mobilno aplikacijo GERK na terenu, preko katere lahko uporabnik spremlja, na katerem GERK je, vidi šifro GERK površine, rabo in površino tal.

V projektu Habitat Temenica so se usmerili še na področje turizma in narave. Razvijajo spletno platformo, prek katere bodo obiskovalcu ob sprehodu po naravi ponudili še izobraževanje o habitatnem tipu z vsemi opisi rastlinskih in živalskih vrst, ki so tam, ter jih seznanili z okoliškimi znamenitostmi, ti pa bodo lahko sodelovali pri dodajanju fotografij rastlin in živali. V projektu gre za reko Temenico v vasi Prečna, ki ima habitatno kodo 3260. »Turiste želimo navdušiti za lepoto narave in jih ozavestiti o pomembnosti varovanja narave in njenih prebivalcev ter solidarnega sožitja z njo,« so povedali Virčevi.

Besedilo in fotografije: M. Žnidaršič

Komentarji (1)

2.7.2020 2   (2)   (0)   OceniDusan Kos 
Vsaka čast dobri ste.predvsem pridni

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava