dolenjska

Hiši Fink naziv Michelin: nagrada so gostje, ki se vračajo

25.7.2020 | 11:30 | L. Markelj

Tanja in Damjan Fink sta vesela uspeha celotne ekipe in družine. (Foto: Dean Dubokovič)

Novo mesto - Nedavno so se upravičeno lahko veselili v Hiši Fink iz Irče vasi pri Novem mestu, saj se je njihova gostilna uvrstila med 37 restavracij v kategoriji Michelinov krožnik, kar pomeni na svetovni kulinarični zemljevid.

V kategoriji Bib Gorumand pa je med devetimi restavracijami pristala gostilna Na gradu v Ljubljani, ki sta jo Damjan in Tanja Fink vodila v času obiska Michelinovih inšpektorjev.

Seveda sta Tanja in Damjan Fink, ki sta Hišo Fink odprla prav pred dvema letoma, zelo vesela nepričakovanega uspeha. »Priznanja so potrditev in nagrada za preteklo delo ter dobra popotnica za naprej. Biti del tako velikih svetovno priznanih zgodb je lepo. Opozarja na nas kot na postojanko, ki jo je vredno obiskati. V nenehnem iskanju optimuma smo podvrženi nenehnim spremembam. A iskreno rečeno, naša nagrada so naši gostje, ki se vračajo. Le tako lahko lokal živi naprej,« pravita.

NIČ NISTA VEDELA…

Da sta prišla v izbor za tekmovanje, nista prav nič vedela. Očitno jih je Michelinova ocenjevalna komisija, v kateri so tujci, v lanskem letu kar nekajkrat obiskala, pri njih jedla, pila, plačala, ter si izkušnjo na koncu zapisala. V začetku lanskega decembra pa sta prejela klic, da je Hiša Fink med Michelinovimi izbranci. »Bili smo presenečeni, veseli, čeprav seveda nismo vedeli, kaj bo na koncu. Vse do razglasitve je vse vpletene vezala huda tajnost. Bila so le ugibanja o prejemnikih zvezdic,« pravita in dodata, da jima še niso znani pogoji, ki jih bodo morali zadostiti, da ohranijo Mihcelinov krožnik.

Seveda se je uspeha vesela vsa ekipa in družina, z zanosom in ponosom so nazdravili in se že v naslednjih 15 minutah vrnili »na visoko delovno temperaturo«.

PRIZNANJE ZA VSO EKIPO IN DRUŽINO

Damjan Fink na terasi gostilne. (Foto: L. M.)

»Priznanje nosimo v sebi. Vsak posameznik ve, kako hudičevo velik kos kolaža je zapolnil s svojim delom, da smo kot Hiša prejeli naziv Michelina,« pove Tanja in doda, da seveda zato v njihovi gostilni nikakor ne bodo povišali cen.

A truditi se je treba naprej. Obema največ pomeni zadovoljstvo gosta, da mu je hrana všeč, da ne odide lačen, da se še vrne. Seveda vesta, da dobre hrane ni brez dobrih surovin in tudi gostje so postali ozaveščeni, želijo vedeti, kaj jedo. Pri Finkovih navdih za jedilnik črpajo iz lokalnega okolja in čudovite narave.

»V jedilniku goste vodimo po domačem vrtu, bližnjemu gozdu in sosedovem travniku. Zelišča so nabrana na vrtu, dišavnice in trobentice na brežini reke Krke, siri so od lokalnih sirarjev, jajca s sosedove kmetije in proste reje, štrukelj je globoko zapisan v slovenski gastronomiji, med so čebele nabirale v bližnjem gozdu … in kruh … ja, kruh peče moja mati v krušni peči moje babice …,« pove Damjan in doda, da se v jedilnikih poklanjajo tako regiji in religiji.

»Nemalokrat je jedilnik rezultat ženinega proučevanja živil in tradicije. Ne glede na ozadje, mora jed nositi na koncu »mljask« efekt. Dolenjskega (in sosedovega) polža smo tako oblekli v dolenjsko obleko – ocvrt je v odojkovi skorjici. Jedi je ime »travnik v roki«,« pove Damjan, ki je dve sezoni delal tudi v Hiši Franko z Ano Roš v Kobaridu - Roševa je prejela kar dve Michelinovi zvezdici. »Edino pravilno. Je popolnoma predana temu svetu. S svojo osebnostjo, intelektualnostjo in nadarjenostjo osvaja svetovne širine,« meni Damjan.

SINOVA PO NJUNI POTI?

In kaj si rada zasebno skuhata Tanja in Damjan Fink s svojo družinico? Kot pravita, s skorajda otroško neučakanostjo uživata v trenutkih, ko kuhata drug za drugega. »To so jedi, prežete z močnimi čustvi. Smo užitkarji. Kaj jemo drugje v gostilnah, je odvisno od časa, lokacije, namena, družbe, … Nikoli do konca izživeta so druženja – s starši in sosedi: bodisi ob kavi, prigrizku, nedeljskemu kosilu z govejo župco ali na vikendu z najboljšimi sosedi v Brdih. Tudi čisto vsakdanja kavica je veliko več kot le kavica – je čas, preživet skupaj, je čas, ki ga posvetimo drug drugemu. In to je neprecenljivo,« pove Tanja.

Oba prihajata iz gostinskih družin, zato prav nič ne čudi, da tudi njuna otroka, 8-letni Anže in 7-letni Julij že kažeta navdušenje do kuhanja. Kot pove njuna mamica, mlajšega v zadnjem mesecu navdihuje ustvarjanje. »Utrga jagodo na vrtu in razmišlja, kaj bi z njo naredil – in jedli smo jagode, namočene v čokolado. Uživa v kombinaciji – njegove čajne mešanice, postrežene v soju svečk, so precej drzne. Starejšega navdihuje narava – nabira travniške rože in vrtne začimbe, jih proučuje in zlaga v zdravilne obkladke in napitke. In ne boste verjeli - za čas poletnih počitnic že piše razpored dela v gostilni…

Članek je bil objavljen v 26. št. Dolenjskega lista. 24.6.2020

‹ nazaj