dolenjska

V slovo: Leopold Morela, dr. med. (1939–2022)

5.10.2022 | 11:00 | Splošna bolnišnica Novo mesto

Rojevalo se je lepo nedeljsko jutro, eno prvih v letošnji jeseni, ko se je za vselej ustavilo srce spoštovanega novomeškega zdravnika, upokojenega dolgoletnega predstojnika kirurškega oddelka v Splošni bolnišnici (SB) Novo mesto, Leopolda Morele, dr. med. V bolnišnici, ki ji je posvetil velik del življenja, je izgubil svojo poslednjo bitko, bolezen je bila močnejša.

Leopold Morela se je rodil 25. februarja 1939 v Novem mestu. Jeseni leta 1957 se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani in jo končal decembra 1962. Po dveletnem stažu v SB Brežice se je maja 1964 kot zdravnik sekundarij zaposlil v SB Novo mesto. Pod vodstvom mentorja, izjemnega kirurga prof. Otona Bajca, je nadgrajeval svoje znanje in dokončno vzljubil kirurgijo. Leta 1970 je opravil specialistični izpit za kirurga in se posvetil področju abdominalne kirurgije, za katero je pridobil evropski certifikat. Po podiplomskem izpitu iz gastroskopije je prvi v bolnišnici začel opravljati endoskopske posege na prebavilih. V stroki je pridobival vedno večji ugled in zaupanje bolnikov. Z reorganizacijo kirurškega oddelka je leta 1975 postal vodja Odseka za abdominalno kirurgijo, deset let pozneje pa predstojnik Kirurškega oddelka. Njegova profesionalna kariera se je zaradi njegove sposobnosti, spretnosti in vztrajnosti strmo vzpenjala. Nenehno si je prizadeval za napredek pri obravnavanju bolnikov, za uvajanje novih metod diagnostike in zdravljenja v prakso.

Ob vodstvenih nalogah je z mentorstvom in organizacijo strokovnih srečanj nenehno skrbel za izobraževanje sodelavcev, sodeloval na kongresih in objavljal strokovne članke. Vesel je bil, kadar so mlajši sodelavci dosegali uspehe in postali dobri strokovnjaki. Spodbujal je sodelovanje in si prizadeval za razvijanje dobrih medosebnih odnosov. V bolnišnici je s sodelovanjem v organih upravljanja, odborih in komisijah v večnem pomanjkanju denarja za zdravstvo nenehno iskal možnosti za sponzorstva in druge oblike financiranja bolnišnice.

Njegove organizacijske in vodstvene sposobnosti so hitro prepoznali tudi drugje. Nekaj mandatov je bil prepoznaven predsednik novomeške podružnice SZD, predsednik kirurške sekcije slovenskih zdravnikov, član iniciativnega odbora za povezovanje slovenskih zdravnikov doma in v tujini in prvi predsednik upravnega odbora fundacije, poimenovane po dolenjskih strokovnjakih in humanistih, prof. dr. Otonu Bajcu in mag. ph. Borisu Andrijaniču, ki je bila ustanovljena na njegovo pobudo.

Uspešno delo in smele načrte mu je preprečila huda poškodba, po kateri si fizično ni več opomogel. Zaradi dolgega okrevanja se je morala njegova profesionalna pot decembra 1999 predčasno končati z invalidsko upokojitvijo.

Dolenjsko zdravstvo in Dolenjci mu veliko dolgujemo. Bolnišnica je bila veliko let njegov drugi, če ne celo prvi dom. Bil je zdravnik z vizijo in jasnimi cilji. Spomin nanj in sadovi njegovega dela, za katere je prejel številna visoka priznanja, ostajajo za vedno.

Doktor, hvala vam.

‹ nazaj