dolenjska

O cvičku tokrat na Akademiji

22.5.2023 | 19:30 | I. Vidmar

Direktor KGZ Novo mesto Damijan Vrtin je predstavil posodobitev cvička. (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Davi sta Zveza društev vinogradnikov Dolenjske in Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto v Gostišču na trgu v Novem mestu v okviru festivala cvička pripravila Akademij cvičkovega turizma, strokovno srečanje na temo prihodnosti cvička tako po tehnološki kot po marketinški plati, pa tudi v povezavi s turizmom.

Že uvodna tema, Quo vadis vinogradništvo in vinarstvo na Dolenjskem, o kateri so razpravljali Matjaž Pavlin, Lea-Marija Colarič-Jakše in Marko Koščak, je odprla številna vprašanja.

Akademijo je povezovala in na njej tudi predavala Lea-Marija Colarič-Jakše. (Foto: I. Vidmar)

Na zelo pomembno vprašanje je odgovoril direktor KGZ Novo mesto Damijan Vrtin, ki je predstavil posodobitev cvička: »Naš projekt Tehnološka posodobitev pridelave grozdja in vina za cviček PTP je le eden od kamenčkov tega, kaj je potrebno narediti s cvičkom. Bila so zlata leta cvička tako po prodanih količinah kot tudi po cenah, ki pa so se končala, kar ne pomeni, da je cviček izgubil na kakovosti. V okviru naše raziskave smo preverili nove tehnologije, s katerimi bi pridelali čim boljše grozdje ob zmanjšanju količine fitofarmacevtskih sredstev in opustitvi rabe herbicidov. Preizkusili smo stroje in opremo, s katero lahko opustimo okopavanje ali košnjo, kar je pomembno predvsem za večje vinogradnike. Manjši bodo še vedno kosili ročno z laksarico. Med ukrepi je poudarek na razlistanju v območju grozdja, zagotovitvi zračnosti in enošparonski obremenitvi. Več novosti je v kleti, kjer skušamo čim bolj izkoristiti aromatski potencial grozdja s čim manjšo prisotnostjo kisika. Ukvarjali smo se tudi z vprašanjem krajše ali daljše maceracije. Cilj vseh teh postopkov je z kakovostnejšim grozdjem in primerno obdelavo zagotoviti boljšo aromatičnost. V prvem letu raziskave nismo bili toliko pozorni na barvo, drugo leto pa smo se posvetili tudi temu, da smo se v postopku tipizacije bolj približali klasični rdeči, rubinasti barvi. Zelo pomemben je namreč prvi vtis in odziv pivca, ko dobi kozarec v roke in se, na primer, vpraša, ali je to rose ali cviček. Ne sme biti v dilemi. Tako smo prišli do nekih izhodišč. Postavilo se je tudi vprašanje večjih stroškov predelave po novi tehnologiji. Odgovor je, da stroški niso nujno višji. Veliko lahko rešimo z nižjimi temperaturami grozdja, prinesenega v klet. Je pač treba iti bolj zgodaj zjutraj trgat. Potrditev, da smo na pravi poti, da je tak cviček bolj všečen, pa je preizkus, ki smo ga naredili na koncu, ko smo na upravnem odboru Zveze društev vinogradnikov Dolenjske dali 37 udeležencem v oceno osem vzorcev cvička, od katerih so bili štirje pridelani po novi tehnologiji. Ti štirje so se uvrstili na prva štiri mesta, bili so brez izjeme bolje ocenjeni od tistih, ki so bili pridelani po klasični metodi. Do tedaj smo še malo dvomili, od takrat pa dvomov več ni.«

O razvoju poslovnega modela mreže vinskih svetovalcev – sommelierjev v vinorodni deželi Posavje sta predavala Lea-Marija Colarič-Jakše in Franci Mežič, predavanje na temo Cviček – s svežino spremlja izbrane jedi je imel Gregor Kren, sommelier in natakar leta 2022 iz strani vodiča Gault Millau Slovenija, o sistemu  evropskih geografskih označb in novosti pri označevanju vina je predavala Tina Zavašnik Bergant z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za konec pa je o svoji zbirki vinskih etiket kot suhi vinoteki spregovorila še Zdravka Abram.

Črto pod cvičkovo akademijo je potegnil predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Miran Jurak: »Tradicijo združujemo z novimi prijemi na strokovnem področju. Zbornik, ki je izšel ob letošnjem Tednu cvička Posodobitev cvička - tradicija in stroka z roko v roki, je namenjen prav tej temi. Spreminja se klima in še marsikaj drugega in na osnovi vsega tega moramo vsaj delno spremeniti tudi stil vina, ob čemer pa mora cviček, vino s tradicionalnim poimenovanjem, vseeno ostati to, kar je. Osnovnih parametrov ne smemo spreminjati.«

‹ nazaj