V Kostanjevici na Krki še brez dogovora glede predloga protipoplavne zaščite

19.11.2021 | 16:15

Ena od projekcij, kako naj bi v primeru visokih vod izgledala obramba pred poplavami. (avtor: Uroš Abram) Ko poplav ne bo, mobilna zaščita ne bo vidna, zagotovljajo avtorji predloga.

Kostanjevica na Krki - V Kostanjevici na Krki so se danes sešli občinsko vodstvo, predstavniki Direkcije RS za vode, ki je pripravila predlog ureditve protipoplavne zaščite mesta, in predstavniki civilne pobude, ki temu nasprotujejo. Po skoraj peturnem pogovoru s podrobno predstavitvijo projekta so se dogovorili, da bo iniciativa do ponedeljka sporočila svoje mnenje.

Dogovorili so se tudi, da bosta občina in civilna pobuda sestavili posebno komisijo, ki bo skušala zgladiti vse nesporazume, je po srečanju povedal župan Ladko Petretič.

Kot je poudaril, je bilo v skoraj sedem milijonov evrov vreden projekt protipoplavne zaščite mesta vloženega preveč truda, da bi ga zdaj, ko imajo zanj zagotovljen denar in strokovno izbrano najoptimalnejšo rešitev, opustili.

Član civilne pobude Andrej Božič je potrdil, da bodo pogovore nadaljevali. Opozoril je, da do zdaj teh skoraj ni bilo, temveč le ena predstavitev izbranega predloga. Projektu sicer slepo ne nasprotujejo, temveč želijo o njem izvedeti več podrobnosti in dobiti več informacij. Današnji pogovor je, podobno kot pred njim župan, označil za konstruktivno razpravo.

Najti želijo kompromis, vsi pa so zato, da v poplavno močno ogroženi Kostanjevici na Krki pride do ustrezne protipoplavne zaščite. Sprejeli tudi niso nikakršnih zaključkov, so pa po današnjem pogovoru korak bližje rešitvi zapleta, je ocenil Božič.

Predlog protipoplavne zaščite, za katerega je vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko julija zagotovila 6,75 milijona evrov evropskih sredstev, na območju občine Kostanjevica na Krki do konca leta 2023 predvideva dodatno protipoplavno zavarovanje nekaj več kot 150 objektov in blizu 500 prebivalcev.

Gre za celostne ukrepe, s katerimi nameravajo omejiti poplavno ogroženost vzdolž odsekov na območju spodnje Save oz. v spodnjem Krkinem porečju. Izvedba protipoplavnih ukrepov bo prispevala tudi k varovanju kulturne dediščine in kulturnih spomenikov državnega pomena, k varovanju poslovnih subjektov, linijske infrastrukture in varovanju pomembnih objektov družbene infrastrukture državnega pomena.

Strokovnjaki so sicer pripravili štiri možne scenarije protipoplavne zaščite, predlagana inačica, ki so jo med usklajevanji ocenili za najboljšo, pa predstavlja kombinacijo nasipov, zidov in prestavljivih montažnih sten. Glede te sicer civilna pobuda med drugim meni, da bo okrnila mestno veduto, ter da naj ne bi bila zadostna.

Soavtor omenjenega predloga Rok Fazarinc je danes zagotovil, da takšna rešitev "ne glede na vse pomisleke ohranja naravno dediščino v celoti in tudi ohranja kulturno dediščino". Ko poplav ne bo, mobilna zaščita ne bo vidna, je zagotovil.

STA; M. K.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava