svetujemo

Aprilsko delo v domačem sadovnjaku

5.4.2008 | 11:20 | Andreja Brence, univ. dipl. inž. kmet.

Kako zavarovati sadno drevje pred mrazom? – Za dobro in redno rodnost pomembno redčenje plodičev – Borovnice nujno pognojiti

Mraz v marcu je v naših vrtovih spet naredil škodo. Poškodovane so marelice in zgodnje sorte breskev, ki so takrat že cvetele. Ker je do ledenih mož še daleč, nam spomladanski mraz še vedno lahko poškoduje cvetove ostalih sadnih vrst. In kako lahko zavarujemo sadna drevesa oziroma naš sadovnjak pred spomladansko pozebo?

Še najbolj enostavno je varovanje oziroma zaščita s pokrivnimi tkaninami. Za ta namen je potrebna varovalna koprena, ki je nekoliko debelejša. Lahko pa uporabimo tudi tanjšo vrtno pokrivno tkanino, ki jo v odvisnosti od napovedanih nizkih temperatur v več plasteh ovijemo okoli drevesc ali vej. Seveda je nemogoče zaščititi velika drevesa v celoti, vendar koristi, če vsaj nekaj vej zaščitimo pred mrazom.

Drevesa oziroma posamezne veje zavarujemo že v popoldanskih urah, ko temperature še niso najnižje. Ko se otopli, je treba kopreno odstraniti. Če bi bilo drevo oz. veje zavarovane s kopreno ves čas cvetenja, bi onemogočili oplodnjo in s tem tudi pridelka ne bi bilo.

Da bi jabolka in hruške rodile vsako leto, je treba kmalu po cvetenju plodiče pravočasno preredčiti. Najkoristneje je, če s škarjami porežemo odvečne cvetne šope. Pomembno je, da redčenje opravimo dovolj zgodaj in omogočimo drevesu, da tudi za naslednje leto razvije cvetne brste. Tudi kasnejše redčenje plodov jabolk je koristno. Preredčena jabolka se lepše obarvajo, na njih je manj poškodb od bolezni in škodljivcev, pa tudi veliko več okusa imajo. V cvetnem šopu pustimo le en plod, med plodovi pa naj bo vsaj toliko prostora, da se med seboj ne bodo dotikali.

Če že nikakor ne moremo sprejeti redčenja jabolk in hrušk, se pa redčenju breskev in nektarin nikakor ne smemo odpovedati. Z redčenjem pričnemo, ko se plodovi slečejo iz cvetnega ovoja. Pri redčenju odstranjujemo predvsem slabše razvite plodove in tiste, ki rastejo čisto na koncu poganjka. Razdalja med breskvicami naj znaša 10 do 15 centimetrov.

Če imate v sadovnjaku borovnice, jim je do konca maja treba dodajati kislo delujoča gnojila. Za dognojevanje borovnic so primerna tudi gnojila za rododendrone in azaleje, samo navodil za uporabo se je treba držati. Šota, ki jo je neobhodno treba dodati jeseni ali spomladi, namreč ne vsebuje hranil, zato nikar ne pozabite na dognojevanje.

‹ nazaj