svetujemo

Kako gojiti in gnojiti lončnice pozimi?

17.11.2008 | 11:00 | Mojca Črnič, inž. kmet.

Smo se že kdaj vprašali, kaj pomeni za naše sobne rastline zima? Podobno kot za tiste, ki jih pozimi ne mikata preveč globok sneg in mraz

Monstera (Foto: B. D. G.)

Monstera (Foto: B. D. G.)

Za večino sobnih rastlin je pozimi premalo svetlobe in večino časa le hirajo in čakajo ugodnejše pogoje. Četudi so naša stanovanja topla, sobnim rastlinam pozimi le težko zagotovimo tudi vlažno ozračje.

Še najlažje in najboljše zimo preživijo rastline, ki tudi sicer ljubijo senco in ki za asimilacijo ne potrebujejo veliko svetlobe. Ker se pozimi rast rastlin zmanjša, potrebujejo v tem času rastline tudi manj vode in hranil. Dobronamernim receptom, da zalivajmo z vodo dvakrat na teden in enkrat na teden z gnojilom, se raje izognimo tako poleti kot tudi pozimi. Rastline opazujmo, čim več poizvedimo o njihovih zahtevah. Čez zimo rastline ohranimo vsaj v dobri kondiciji, da lažje dočakajo pomlad.

V grobem delimo rastline na tiste, ki pozimi počivajo, in tiste, ki pozimi vsaj malo rastejo in cvetijo. V gnojilih za necvetoče sobne rastline naj tudi pozimi prevladuje dušik, a jih zalivajmo z manj koncentriranim pripravkom. Cvetočim lončnicam pa tudi pozimi dodajajmo gnojila z večjo vsebnostjo fosforja in kalija, a z malo dušika. Hranila naj bodo v lahko topni obliki, saj so v tem času tudi korenine manj aktivne.

Rastline, ki so občutljivejše, raje dognojujmo večkrat po malo. Med te sodijo ananasovke, vresovke, azaleje in nekatere praproti. Nekoliko več hranil prenesejo begonije, čeveljci, flamingovec in primule. Sledijo jim klivije, gloksinije, hortenzije in ciklame. Najbolj pa lahko pozimi gnojimo aralije, sobni špargelj, ščitovke. Sem vsekakor sodi tudi škrnicelj, ki tudi pozimi zeleni in bujno cveti.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava