mnenja

Tristo kilometrov na uro?

23.7.2008 | 12:00 | Drago Rustja

Slabo leto je okoli, odkar smo se na temle mestu spraševali o vzrokih za nastanek dveh suhokranjskih civilnih iniciativ, ki sta nasprotovali podjetnim načrtom - medtem je bila do tal potolčena tretja iniciativa, ljudska, ki se ni strinjala s postavitvijo bazne postaje za mobilno telefonijo. Z gradnjo lipenskega zavetišča za male živali pa ni še nič, čedalje bolj naelektreno in kalno, kot je pokazal petkov zbor občanov, je okoli načrtov za dvorsko malo hidroelektrarno.

Za žužemberško občinsko oblast (ki zase drži podatek, da je kot lastnica dveh parcel soglašala s predvideno gradnjo, kar je bilo državnemu inštitutu za vode razvidno iz zemljiško knjižnih izpiskov) ni nič bolj nujnega in hkrati preprostega, kot je izdaja lokacijske informacije, saj naj bi šlo le za točen prepis iz občinskega odloka o prostorsko ureditvenih pogojih – in odlok za izrabo vodne energije določa, da je “dopustna le v okviru obstoječih jezov na mestu mlinov in žag”. Kako je potem mogoče, da si na okoljskem ministrstvu to “dopustnost” v nekem dopisu razlagajo dobesedno takole: “V skladu z lokacijsko informacijo… izhaja, da je gradnja objektov za poslovne dejavnosti, kamor spada tudi proizvodnja električne energije, in to v območju, kjer so se nahajali objekti nekdanje železarne na Dvoru in se nahajajo objekti obstoječe ribogojnice, možna. Omejitev, da se lahko obstoječi mlini in žage urejajo za potrebe turizma in urejanje malih hidroelektrarn, pa je podana zato, da se ti objekti ne bi urejali za druge namene, na primer stanovanjsko gradnjo, kar pa ne izključuje možnosti gradnje malih hidroelektrarn tudi na drugih lokacijah.”

Varovalko, da “se bo usklajenost načrtovane zadevne gradnje z veljavnimi prostorskimi akti vsekakor ponovno preverila v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja”, komu bo ali pa ne bo “vrglo ven”. Za Dvorjane, ki jim gre ob čedalje manj vodnati Krki v prvi vrsti za ohranitev ogroženih lehnjakovih pragov in rečnega življa, bi bila pri mali elektrarni kolikor toliko zanesljiva varovalka, če bi investitorju lahko verjeli, da res ne bo za proizvajanje elektrike porabil več vode, kot so mu predpisali. Po izjavi na zboru občanov od njega česa takega ni pričakovati, dejal je namreč nekako takole: če je vode dovolj, je z odjemom tako kot z vožnjo po prazni avtocesti - lahko voziš tudi tristo kilometrov na uro, samo zasačiti te ne smejo.

Je dopustno s tako hitrostjo graditi malo hidroelektrarno (v sklopu ribogojnice, ne na mestu mlina ali žage!), ki bo samo nekomu v korist, mnogim pa v škodo? Bo dvorska civilna iniciativa dovolj močna varovalka proti takemu dirkanju?

‹ nazaj