mnenja

Biti "Podgurc" ni nujno slabo

24.10.2008 | 10:00 | Breda Dušič Gornik

Eno najpogostejših vprašanj te dni je, kam se splača vlagati denar v teh nemirnih in kriznih časih. Eno je namreč pametovati v časih stabilne rasti, ko se vsak, ki vsaj malo spremlja dogajanje, lahko spremeni v finančnega svetovalca, drugo pa je svetovati danes, ko nihče ne ve natančno, kaj nas čaka. Morda se kriza približuje vrhuncu, morda gre le za začetek nečesa hujšega.

Pogledi vlagateljev so se čez noč od tveganih trgov, nekih "menda" obetavnih oddaljenih trgov, perspektivne Kitajske in finančnih inštrumentov, ki jih povprečnež niti ne razume, preusmerili na bolj konkretne naložbe. Spet so aktualne tradicionalne bančne vloge. Ker so nepremičnine na Slovenskem precenjene, zaenkrat kot tradicionalna naložba odpadejo, zato pa postajajo zanimive zlate palice. Kupite jih lahko v različnih velikostih oziroma teži in jih nekje varno spravite. Tako pravijo oglasi, ob katerih se sicer večina prebivalcev samo kislo nasmehne, saj za naložbe nimajo denarja.

Vseeno pa ob gospodarski krizi, ki se očitno ne bo izognila sončni deželici pod Alpami, kot je še nedavno trdil finančni minister Bajuk, niti reveži ne morejo samo zamahniti z roko. Če se slabo piše bankam in finančnim ustanovam, če svoje načrte in naložbe klestijo gospodarske družbe, bo to udarilo tudi po najrevnejših žepih.

Kot kaže zaenkrat, pa imamo Slovenci, še toliko bolj pa prebivalci predela južno od Ljubljane, tudi srečo v nesreči. Smo starokopitni, morda celo zaplankani, kar včasih ni tako zelo slabo. Zaradi tega banke niso tako pogosto posegale po tveganih poslih in so se šle bolj tradicionalno posojanje denarja, pa tudi podjetja so se ravnala po starodavnem občutku in niso pretirano najemala posojil.

V času, ko se je cel svet postavljalo na posojilih, so mnoga podjetja na Dolenjskem, v Posavju in v Beli krajini gradila razvoj z lastnim denarjem, za kar so jih večkrat slišala od lastnikov. Napredni svet namreč gradi s posojili in zato je prebivalstvo razvite Evrope daleč bolj zadolženo od slovenskega. Končno nam to, da zaostajamo, pride lahko tudi prav.

Nekoliko manj nam gre na roko, da gospodarstvo južno od Ljubljane temelji prav na avtomobilski industriji in gradbeništvu ter z njima povezanimi dejavnostmi. To pa so dejavnosti, ki so, kot kažejo dogodki po svetu, najbolj in najprej na udaru. Brez pretresov najbrž ne bo šlo, a upamo lahko, da jih bodo podjetja, ki so morala rasti brez državnega ujčkanja, zdržala.

‹ nazaj